Delno obdobje dalje porazdelimo, n.pr. leto v polletji, četrtletja, mesece, tedne, dneve. Bližje kot je delno obdobje, več imamo na razpolago podrobnih informacij za krajša planska razdobja in tem večja je njihova zanesljivost. Podjetniški plan za leto 2000 na tedenski osnovi, ki bi ga izdelali v oktobru 1996, zaradi pomanjkanja ustreznih podrobnih informacij ne bi imel veliko smisla. Zato bomo »plan 2000« izdelali kvečjemu na četrtletni ali polletni osnovi, pri čemer lahko prvo četrtletje ali prvo polletje podrobneje porazedlimo na tedne. Če planske izračune oblikujemo tako, da so planska obdobja vedno enako dolga, govorimo o zaporednem planiranju: najstarejše delno obdobje črtamo iz plana in v plan vključimo naslednje delno obdobje, ki neposredno sledi dosedanjemu planskemu obdobju. Če naj planski izračun n.pr. vedno obsega 12 mesecev in se trenutno veljavni plan od 1.3.1997 do 28.2.1998 ravno izteka, bomo glede na dvomesečno delo vnaprej za podrobno planiranje na tedenski osnovi v januarju 1997 iz plana eliminirali mesec marec 1997 kot najstarejše obdobje in dodali mesec marec 1998 kot najmlajše delno obdobje; tako bo »novi« plan obsegal čas od 1.4.1997 do 31.3.1998. Prednost zaporednega planiranja je ves čas enako dolgo plansko obdobje, ki nas neodvisno od konvencionalnih časovnih razmejitev (n.pr. konec četrtletja, konec polletja, konec poslovnega leta) prisili k predvidevanju gibanja v konstantnem številu tednov, mesecev, četrtletij...Slaba stran zaporednega planiranja pa je manjkajoča časovna povezava s plansko bilanco z izračunom dobička ali izgube, zaradi česar so usklajevanja med temi izračuni in zaporednim planiranjem težka in zahtevajo dodatne prehodne izračune.

Learn to dive in the warm clear waters of Thailand View details

9775b38c6f8aa95668c5ba25f8421560